Zgodovina

Kemična tovarna Domžale

Leta 1926 je bil v registru, pri Državnem trgovinskem sodišču v Ljubljani, vpisan naslov: BISTRA, kemična tovarna olja, lakov in barv - družba z neomejeno odgovornostjo Domžale. Večjih požarov ni bilo.

Leta 1930 se je tovarna preimenovala v Medič-Zankl Ljubljana, v tem času je bila zelo slabo zavarovana s požarno varnostnimi napravami in z gasilnim orodjem, predvsem pa so računali na pomoč bližnjega gasilskega društva Domžale. Na srečo je bila proizvodnja majhna, tako da do večjih požarov ni prišlo.

Po osvoboditvi so tovarno nacionalizirali in jo imenovali: Tovarna suhih barv Domžale.

Tri leta pozneje, ko so oba domžalska obrata združili, tovarno škroba in suhih barv, se je podjetje preimenovalo v Kemična tovarna Domžale. V tovarni je bilo takrat le nekaj navadnih gasilnih sredstev, posode s peskom, kadi z vodo, stare berglavke, nekaj starih gasilnih aparatov s steklenimi baloni, krampi in lopate.

Prva gasilska četa je bila v kemični tovarni Domžale ustanovljena že v prvi polovici leta 1947, v tem letu je tovarna dobila tudi majhno angleško brizgalko (250 l/min).

Že leto kasneje 4. marca 1948 je v obratu škrobarne nastal katastrofalen požar, ki je uničil velik del tovarne.Na pomoč so prišli gasilsko društvo Domžale in sosednje gasilske enote. Še v istem letu je gasilstvo v tovarni zaživelo na pobudo inženirja kemije Franca Dolenca in imelo prvo gasilsko vajo skupaj z industrijsko četo tovarne TOKO. V tovarni je takrat delovala le ena desetina, predvsem za potrebe požarne varnosti v obratih. Orodja je bilo malo, imeli so le nekaj C cevi, delovne obleke in pasove, primanjkovalo pa je predvsem čelad.

12. decembra leta 1953 je izbruhnil požar v tovarni, vendar so požar hitro omejili in pogasili tovarniški gasilci.

Tovarna lakov Količevo

Ludvik Marx je s pomočjo delniške družbe kupil star mlin in ga leta 1924 preuredil v tovarno lakov. Gorljive surovina in proizvodnji procesi so predstavljali stalno požarno nevarnost.

Tovarno je 7. novembra 1924 prizadel požar, preprosta gasilna sredstva kolikor so jih imeli v tovarni, niso zadoščala, zato so na pomoč prišla sosednja gasilska društva. Drugi večji požar je bil 7. aprila 1933, pogasili so ga gasilci Bonačeve tovarne (papirnica Količevo) in gasilci iz Vira.

Tretji večji požar aprila 1941 je povzročil veliko škode in za nekaj časa prekinil proizvodnjo.

Po koncu vojne leta 1945 je v tovarni lakov Količevo, kot se je tedaj imenovala, izbruhnil požar pri kurišču kotla, ogenj je uničil topilnico za proizvodnjo lakov.

Gasilsko enoto je v tovarni lakov, verjetno takoj po požaru, ustanovil Vinko Rode, njen predstavnik se je že leta 1948 udeležil sestanka na Viru, kjer so za teden gasilstva pripravljali sektorsko vajo.
V prvih letih so imeli le skromne pripomočke za gašenje, voda v sodih, pesek ter krampe in lopate. Kmalu so dobili motorno brizgalko Rakovica in drugo potrebno gasilsko orodje poleg tega so v oddelke namestili gasilne aparate na tetra-klor in peno.

Gasilci, Količevo

Združena kemična industrija Domžale

Kemična tovarna Domžale in tovarna lakov Količevo sta se 1. julija 1959 združila v eno podjetje, ki se je imenovalo Združena kemična industrija Domžale.
Obenem sta se združili tudi obe gasilski društvi v Industrijsko gasilsko društvo združena kemična industrija Domžale. Občni zbor je 8. februarja 1960 združitev obeh enot potrdil.

Gasilci združene kemične industrije so pomagali ob primerih požarov v bližnji okolici, pri tem je imel največ zaslug Ivan Kunaver II, ki je v letu 1956 obiskoval gasilsko šolo. Po vrnitvi iz šole je prevzel službo poklicnega gasilca in osnoval 2 gasilske desetine, tako je ob intervenciji ene desetine druga ostala v tovarni. Pod njegovim vodstvom so gasilci nastopali na občinskih in drugih tekmovanjih.

Prevzem vozila

V letu 1959 so Martina Cvetka, zaradi velike nevarnosti požarov, zaposlili kot poklicnega gasilca. Vzdrževal je gasilne aparate in poučeval delavce.
Občinska gasilska zveza Domžale ga je naslednje leto vključila v operativni štab s posebno nalogo, skrbel je za industrijsko gasilstvo v občini.

Leta 1959 so dobili tudi zmogljivejšo motorno črpalko Sora (800 l/min), novo prikolico za prevoz orodja, dihalne aparate in drugo gasilsko orodje.
V obratu dekstrina je 10. junija 1959 ob 22:10 izbruhnil požar zaradi samovžiga dekstrina. Pogasili so ga domači gasilci in delavci z gasilnimi aparati.

Gasilska vaja

Dne 16. junija 1960 je zaradi vnetja mazuta izbruhnil požar v tovarni Domžale, tudi tega so pogasili tovarniški gasilci in delavci na izmeni.

V letu 1963 so imeli v domžalskem obratu 2 začetna požara, ki so jih takoj pogasili.

Dne 8. januarja 1964 ob 23.00 je v mlinu za mletje dekstrina eksplodiralo, nakar je začelo goreti požar so pogasili industrijski gasilci.
Gasilci v domžalskem obratu so si leta 1964 oskrbeli gasilski prapor, ki ga zaradi spora med gasilci in upravo podjetja niso razvili.

Gasilska vaja

Avgusta 1965 je nastal požar pri mletju dekstrina. Požar so pogasili domači gasilci in popoldanska izmena, vendar se je pri tem hudo opekel mlinar, ki je v septembru za posledicami le-teh umrl.

Gasilska desetina je kot najboljša industrijska gasilska desetina leta 1972 prejela diplomo občinske gasilske zveze Domžale.
Po prihodu varnostnega inženirja Milana Tomšeta v delovno organizacijo leta 1973, so po programu požarnega varstva, začeli opremljati podjetje z gasilno in reševalno opremo.

Gasilci, Domžale

Podjetje Helios Domžale je, kot prvo v domžalski občini, leta 1974 poslalo v tovarno gasilske opreme Pastor v Zagrebu dva gasilca na prakso za servis in pregled gasilnih aparatov.

Leta 1975 so se industrijski gasilci udeležili majskih iger v Beogradu in osvojili I mesto.

Večji požar je izbruhnil 6 novembra 1975 v topilnici na Količevem, pogasili so ga domači gasilci.

Dne 10.aprila 1976 so na ustanovnem občnem zboru, ustanovili Industrijsko gasilsko društvo Helios Domžale. V tem letu so priredili še tečaj za izprašane gasilce, predavanje o gasilstvu, poleg tega so trije člani opravili izpit za častnike. Za vse člane kolektiva so bile izvedene vaje z ročnimi gasilnimi aparati. Gasilci so se izobraževali na posameznih tečajih in seminarjih. Industrijska gasilska enota je sodelovala na meddruštvenih vajah in tekmovanjih.

V letu 1976 je bilo v TOZD-u Količevo 5 manjših in večji požar v smolah.

Dne 1. januarja 1978 je TOZD Oljarna na Viru združena s Heliosom, prav tako gasilci.

Gasilsko tekmovanje

V letu 1978 je v tednu požarne varnosti organizirana v TOZD-u Domžale velika gasilska vaja, pri kateri je sodelovalo 11 gasilskih enot s 110 gasilci. Ob tej priložnosti, so svojemu namenu izročili novo gasilsko vozilo IMV in motorno črpalko.
V tem letu so imeli 6 manjših požarov, petkrat pa so šli gasiti drugam.

Leta 1979 so v tovarni pogasili 6 požarov. Januarja v obratu dekstrina Domžale, isti mesec v kotlovnici v oljarni na Viru, maja instant Domžale, septembra nitro oddelek Količevo in proizvodnjo smol Količevo.
Izven podjetja so gasili 10 požarov.

Leta 1980 je v industrijskem gasilskem društvu Helios Domžale nad 200 aktivnih članov.

(NA POMOČ, Stane Stražar,1980)

Odprtje Centra požarne varnosti Domžale je bilo jeseni leta 1990

Gradnja CPVD